REZULTATI KONTROLE PRODUKTIVNOSTI KRAV v letu 2001 na Gorenjskem

Ass. mag. Marija KLOPČIČ, univ.dipl.ing.zoot.*

Igor STANONIK, dipl.ing.zoot.**

*Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale

** Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Iva Slavca 1, 4000 Kranj

V letu 2001 je bilo v kontrolo produktivnosti (A in AP) v Sloveniji vključenih 6.197 kmetij in 22 farm s skupno 71.701 kontroliranih krav. Na območju zavoda Kranj je bilo v kontrolo vključenih 380 čred s skupno 7.772 krav, kar predstavlja 10,8 % vseh kontroliran krav v Sloveniji. Na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj so v kontrolo vključene predvsem večje črede, ki so usmerjene v proizvodnjo mleka. Tako šteje povprečna kontrolirana čreda na Gorenjskem kar 21 molznic, medtem ko je v Sloveniji na kmetijah vključenih v kontrolo v povprečju le 11,5 molznic/čredo. V skupno bazo za izračun povprečne mlečnosti v letu 2001 je prispelo 57.589 laktacijskih zaključkov iz čred, kjer se izvaja kontrola produktivnosti in katerih laktacija je trajala več kot 200 molznih dni.

Tabela 1: Povprečna mlečnost vseh kontroliranih krav na Gorenjskem  in v Sloveniji v  standardni laktaciji (v 305-dneh) po pasmah in zaporednih laktacijah  (A in AP kontrola) v letu 2001 – na kmetijah*

Pasma	Lakt.	Štev. krav	Molz. dni	Mleka, kg	Mašč. kg	Mašč. %	Beljak kg	Beljak %	PP, dni
RJ	Kranj	30	334	5.563	232,6	4,18	191,2	3,44	105
RJ	Slovenija	13.004	349	5.117	213,0	4,16	172,8	3,38	130
LS	Kranj	2.477	337	5.099	211,5	4,15	173,0	3,39	118
LS	Slovenija	24.704	342	4.587	193,4	4,22	155,4	3,39	123
ČB	Kranj	2.411	356	6.980	289,0	4,14	228,5	3,27	137
ČB	Slovenija	14.665	363	6.699	276,4	4,13	219,8	3,28	144
Skupaj	Kranj	5.143	346	6.011	249,0	4,14	199,8	3,32	127
Skupaj	Slovenija	53.602	349	5.307	221,3	4,17	177,6	3,35	130

*Združeni podatki za kmetije in farme! Vir: Govedorejska služba Slovenije
RJ- rjava pasma, LS – lisasta pasma, ČB – črnobela pasma

V tabeli 1 so prikazani rezultati mlečnosti v standardni laktaciji na kmetijah za kontrolirane krave s področja Gorenjske po pasmah ter primerjava s povprečnimi rezultati na nivoju celotne Slovenije. Iz tabele je razvidno, da na kmetijah, kjer se opravlja kontrola mlečnosti, prevladujejo krave lisaste pasme. Tako je od 53.602 laktacijskih zaključkov za preteklo leto, pripadalo kravam lisaste pasme kar 46 % vseh laktacijskih zaključkov, kravam črnobele pasme 27,3 % in kravam rjave pasme le 24,3 % laktacijskih zaključkov. Na območju Gorenjske je ta delež še nekoliko višji, saj kravam lisaste pasme pripada 48,2 % laktacijskih zaključkov in kravam črnobele pasme kar 46,9 % laktacijskih zaključkov. Slabih 5 % laktacij pripada kravam križankam.

Zanimivo je primerjati mlečnost v standardni laktaciji med pasmami. Še bolj zanimiva pa je primerjava med rezultati kontroliranih krav znotraj pasme med Gorenjsko in Slovenijo. Na območju Gorenjske je mlečnost v standardni laktaciji v primerjavi s slovenskim povprečjem višja kar za 704 kg mleka. Pri kravah lisaste pasme je bila mlečnost v 305 dneh višja za 512 kg in pri kravah črnobele pasme za 281 kg mleka v primerjavi s povprečjem vseh kontroliranih krav na kmetijah. Pri vsebnosti maščobe in beljakovin so te razlike minimalne tako med pasmami, kot tudi med območji. Vsekakor pa opažamo zelo visoke vsebnosti maščobe in beljakovin v mleku, kar je odraz dobre prehrane in managmenta na kmetijah.

V tabeli 2 so prikazani rezultati mlečnosti za leto 2001 na farmah, kjer prevladujejo krave črnobele pasme. Na območju Gorenjske je aktivnih še 6 posestev, ki redijo skupaj preko 800 krav molznic oz. 21 % vseh krav, ki jih redijo nekdanja posestva. Glede na to, da je večina kontroliranih krav črnobele pasme in da je na teh posestvih tudi odlično strokovno vodenje, je povprečna mlečnost krav na posestvih za 2.088 kg mleka višja v primerjavi z mlečnostjo krav na kmetijah. Na Gorenjskem pa je ta razlika med kravami na kmetijah in posestvih manjša in predstavlja za leto 2001 le še 1.670 kg razlike v povprečju. Opažamo pa, da je vsebnost maščob pri kontroliranih kravah na posestvih precej nižja v primerjavi s kravami na kmetijah. Malenkost nižja je tudi vsebnost beljakovin.

Tabela 2: Povprečna mlečnost vseh kontroliranih krav na Gorenjskem  in v Sloveniji v  standardni laktaciji (v 305-dneh) po pasmah in zaporednih laktacijah  (A in AP kontrola) v letu 2001 – na farmah*

Pasma	Območje	Štev. krav	Molz. dni	Mleka, kg	Mašč. kg	Mašč. %	Beljak kg	Beljak %	PP, dni
LS	Kranj	38	333	5.353	210,2	3,93	179,2	3,35	126
LS	Slovenija	43	328	5.333	209,9	3,94	180,1	3,38	122
ČB	Kranj	777	343	7.807	310,1	3,97	255,6	3,27	128
ČB	Slovenija	3.819	337	7.480	289,6	3,87	246,3	3,29	127
Vse	Kranj	821	342	7.681	304,9	3,97	251,7	3,28	128
Vse	Slovenija	3.987	337	7.395	286,6	3,88	243,7	3,30	127

V nadaljevanju prikazujemo povprečno mlečnost krav v standardni laktaciji na kmetijah po pasmah in območju posameznih zavodov (tabela 3). Iz prikazanih rezultatov lahko vidimo, da so zelo velike razlike v povprečni mlečnosti na kmetijah med območji zavodov. Najvišjo mlečnost v standardni laktaciji dosegajo krave na Gorenjskem (6.011 kg) in najnižjo na območju zavoda Murska Sobota (4.534 kg). Ta razlika v mlečnosti predstavlja 1.477 kg mleka na kravo v povprečju. Pri kravah lisaste pasme je ta razlika med zavodoma Kranj in Murska Sobota 683 kg mleka in pri kravah črnobele pasme je razlika v mlečnosti med zavodoma Kranj in Nova Gorica 818 kg v standardni laktaciji. Precejšnje razlike so tudi v vsebnosti maščobe in beljakovin v mleku med posameznimi območji in med pasmami. Razveseljivo je tudi dejstvo, da na območju zavoda Kranj kljub visoki povprečni mlečnosti, ugotavljamo ugodne parametre plodnosti, saj je poporodni premor v povprečju trajal na Gorenjskem 127 dni, medtem ko je na območju zavoda Ptuj trajal ta poporodni premor 133 dni.

Tabela 3: Povprečna mlečnost krav  na KMETIJAH v letu 2001, v  305-dneh laktacije po ZAVODIH in po pasmah  (A in AP kontrola)

Zavod	Pasma	Štev. krav	Molz. dni	Mleka, kg	Mašč. kg	Mašč. %	Beljak kg	Beljak %	PP, dni
MS	LI	7.245	350	4.416	194,5	4,40	148,1	3,35	129
MS	ČB	402	375	6.587	284,7	4,32	217,3	3,30	162
MS	VSE	7.677	351	4.534	199,4	4,40	151,9	3,35	130
PT	RJ	205	358	4.664	188,8	4,05	154,8	3,32	137
PT	LI	7.152	342	4.392	182,2	4,15	148,8	3,39	124
PT	ČB	3.668	365	6.490	264,7	4,08	211,9	3,27	149
PT	VSE	11.290	350	5.096	209,7	4,11	169,9	3,33	133
CE	RJ	3.704	350	5.493	228,7	4,16	186,8	3,40	130
CE	LI	3.655	338	4.751	194,4	4,09	160,7	3,38	120
CE	ČB	2.635	364	6.632	272,0	4,10	216,4	3,26	143
CE	VSE	10.173	349	5.513	227,2	4,12	184,8	3,35	130
KR	RJ	30	334	5.563	232,6	4,18	191,2	3,44	105
KR	LI	2.477	337	5.099	211,5	4,15	173,0	3,39	118
KR	ČB	2.411	356	6.980	289,0	4,14	228,5	3,27	137
KR	VSE	5.143	346	6.011	249,0	4,14	199,8	3,31	127
LJ	RJ	3.415	351	4.924	207,2	4,21	165,4	3,36	132
LJ	LI	3.419	335	4.829	202,4	4,19	166,9	3,46	116
LJ	ČB	2.936	365	6.775	280,7	4,14	224,6	3,32	151
LJ	VSE	10.101	350	5.437	227,1	4,18	183,4	3,37	132
NG	RJ	2.982	342	4.906	198,5	4,05	161,9	3,30	123
NG	LI	345	328	4.438	176,9	3,99	147,0	3,31	111
NG	ČB	308	351	6.162	243,1	3,95	197,3	3,20	129
NG	VSE	3.737	341	4.955	199,7	4,03	163,0	3,29	122
NM	RJ	2.667	351	5.109	216,6	4,24	176,1	3,45	133
NM	LI	411	336	4.546	191,9	4,22	155,7	3,42	117
NM	ČB	2.305	359	6.804	284,0	4,17	224,6	3,30	137
NM	VSE	5.481	353	5.782	243,2	4,21	195,0	3,37	133

Območja Kmetijsko gozdarskih zavodov pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije:
MS – Murska Sobota, PT – Ptuj, CE – Celje, KR – Kranj, LJ – Ljubljana, NG – Nova Gorica, NM – Novo mesto

V tabeli 4 so prikazani rezultati mlečnosti krav na kmetijah po posameznih zadrugah na Gorenjskem. Kot je razvidno iz rezultatov, po mlečnosti močno izstopa zadruga Naklo, ki vključuje tudi večji del članov GMZ Kranj. Zadrugi Naklo sledita po mlečnosti zadruga Tržič in Radovljica. Vsebnosti maščobe in beljakovin sta od zadruge do zadruge različni, vendar povsod je opazna visoka vsebnost maščobe in tudi vsebnost beljakovin. Število zaključenih laktacij je odvisno od števila članov v zadrugi in od tega kako velike črede imajo posamezni člani zadrug. Vsekakor je večji del mlečne proizvodnje skoncentriran na območje zadrug Sloga Kranj, Naklo, Škofje loke in Radovljice. Druga območja so po proizvodnji šibkejša.

Tabela 4: Povprečna mlečnost krav  na KMETIJAH v letu 2001, v  305-dneh laktacije po ZADRUGAH (A in AP kontrola)

Zadruga	Štev. krav	Molz. dni	Mleka kg	Mašč. kg	Mašč. %	Beljak kg	Beljak %	PP, dni
Sloga Kranj	1.161	351	5.916	245,9	4,16	197,1	3,33	129
TZE Naklo	1.037	353	7.046	297,3	4,22	233,8	3,32	132
Škofja Loka	1.141	338	5.165	211,7	4,10	171,6	3,32	118
Cerklje	801	347	5.814	244,8	4,21	194,8	3,35	132
Tržič	83	337	6.657	280,4	4,21	225,4	3,39	126
Bohinj	130	338	6.087	244,6	4,02	202,8	3,33	119
Bled	235	338	5.674	227,0	4,00	186,3	3,28	115
Radovljica	435	344	6.653	265,5	3,99	217,3	3,27	128

V tabeli 5 so prikazani rezultati AP kontrole za šest posestev na Gorenjskem. Tokrat navajamo letno mlečnost za gospodarsko leto 2001. Najvišjo mlečnost so dosegle krave  na posestvu Cerklje (8.888 kg v 315 molznih dneh). Tem pa po mlečnosti sledijo krave s posestva Bled, Žabnica, Hrastje in Poljče. Na šolskem posestvu Strahinj je mlečnost nižja tudi zato, ker tu redijo krave lisaste pasme, medtem ko na drugih posestvih prevladuje črnobela pasma.

Tabela 5: Povprečna mlečnost na kravo LETNO na posestvih

Posestvo	Štev.	Mleka	Mašč.	Mašč.	Belj.	Belj.	Molz.	DMT
	krav	kg	kg	%	kg	%	dni	dni
CERKLJE	214	8.888	326	3,67	288	3,24	315	388
BLED	204	8.549	375	4,39	289	3,38	334	389
ŽABNICA	172	7.754	317	4,09	258	3,33	327	391
HRASTJE	194	7.574	299	3,95	248	3,28	309	398
POLJÈE	283	7.147	294	4,11	236	3,30	321	407
STRAHINJ	26	5.079	205	4,04	171	3,38	292	374

Na sliki 1 je prikazana mlečnost kontroliranih krav na kmetijah v obdobju 1990 do 2001. Iz grafikona je jasno vidno, kakšen je bil trend povečevanja mlečnosti v zadnjih 12 letih v Sloveniji in na Gorenjskem, ter kako se je spreminjala in povečevala mlečnost v standardni laktaciji pri kravah lisaste ter črnobele pasme na kmetijah tako na območju zavoda Kranj, kot tudi v slovenskem merilu. V obravnavanem obdobju se je mlečnost pri kravah črnobele pasme na Gorenjskem povečala za 1.634 kg mleka v standardni laktaciji – iz 5.346 kg mleka v letu 1990 na 6.980 kg v letu 2001. V Sloveniji se je mlečnost pri črnobeli pasmi v tem istem obdobju povečala za 1.750 kg mleka v standardni laktaciji – iz 4.949 kg mleka v letu 1990 na 6.699 kg v lanskem letu. Mlečnost krav lisaste pasme se je povečevala v podobnem trendu kot pri črnobeli pasmi, le s to razliko, da je mlečnost teh krav nižja za 1.400 kg v letu 1990 do 2.100 kg v letu 2001 v primerjavi s kravami črnobele pasme. Mlečnost krav lisasta pasme se je na Gorenjskem v zadnjih 12 letih povečala za 1.150 kg mleka v standardni laktaciji in v slovenskem merilu za 1.080 kg mleka v 305 dneh. Iz tega je razvidno, da je trend povečevanja mlečnosti pri kravah črnobele pasme večji in hitrejši. Zanimiva bo ponovna analiza mlečnosti pri kontroliranih kravah v Sloveniji čez deset ali dvajset let, kajti vedno bolj se postavlja vprašanje do kam se proizvodnja lahko povečuje ne da bi s tem bilo ogroženo zdravje in počutje živali.